Samostojno učenje je zahtevno, če nimate nikogar, ki bi vam nudil podporo, odgovoril na vprašanja ali z vami izmenjeval zamisli. Določeno podporo lahko dobite od kolegov, vendar je prisotnost izobraževalca za spletno učenje ključna. Vloga izobraževalca se razlikuje od vloge učitelja v klasični učilnici. Vloga strokovnjaka, ki bolje pozna temo, je le ena od številnih vlog spletnega izobraževalca. Izvajalec tečaja naj ne bi le prenašal svojega znanja, ampak ustvaril prostor za izvajanje aktivnosti in vire, ki bodo v pomoč tečajnikom pri razvoju njihovih kompetenc. Pridobivanje kompetenc je zlasti pomembno pri poučevanju poklicnih predmetov, pri katerih morajo tečajniki pridobiti praktične spretnosti in operativno znanje ter postati kompetentni na določenem področju.

Gilly Salmon, izvajalka u-učenih tečajev (več o njenem delu si lahko preberete na spletni strani All Things in Moderation), loči med petimi glavnimi področji kompetenc e-moderatorja. Vsa ta področja smo obravnavali v vprašalniku za samoocenjevanje moderatorja v modulu št. 1.

• Razumevanje spletnega proces. Zavedanje, da učenje prek interneta zahteva nekoliko drugačen pristop kot je   pristop v tradicionalni učilnici. Sposobnost prilagajanja tradicionalnih oblik poučevanja za druge kontekste. Sposobnost izkoriščanja specifičnih prednosti spletnega okolja in obvladovanje omejitev takega okolja.
• Tehnične spretnosti, kar razumemo kot poznavanje orodij in zlasti sposobnost iskanja funkcionalnosti, ki so lahko koristne za e-učenje. Pri e-učenju lahko uporabljate številne aplikacije in storitve, ki niso izrecno ustvarjene za izobraževalne namene. Vendar morate odkriti njihov potencial.
• Spletna komunikacija. Zavedanje, da je v komunikaciji zamik in da se taka komunikacija razlikuje od   komunikacije v živo. Sposobnost, da komunicirate naravno in učinkovito.
• Kompetence, značilne za področje.Sposobnost iskanja najboljših gradiv za učni cilj, opredeljen za določeni tečaj in za raven aktivnosti.
• Osebne kompetence. Pozitiven odnos in motivacija za delo in razvoj v vlogi e-moderatorja. Ni se smiselno začeti ukvarjati z nalogo, ki ji nismo predani oziroma je ne nameravamo izvesti do konca.

Alternativno lahko opredelimo štiri vloge:

• Pedagoška vloga: podpora učnem procesu, ne pa osredotočanje na »prenos« znanja v glave tečajnikov. Značilne naloge so:
  • določanje smernic;
  • zagotavljanje povratnih informacij;
  • dajanje nasvetov;
  • ocenjevanje;
  • motiviranje;
  • lajšanje interakcije med učenci in zagotavljanje gradiv za tečaj;
  • spremljanje razprav, začenjanje in moderiranje razprav.
• Tehnična vloga: Da bi bil sposoben učinkovito sodelovati v e-učnih tečajih, mora imeti izvajalec tečaja osnovne spretnosti za uporabo računalnika, interneta in dela v virtualnem (navideznem) učnem okolju. Zlasti v začetnih fazah tečaja izvajalec tečaja zagotavlja tehnično podporo, pomaga pri prijavi na spletna mesta in učence usmerja po učnem okolju.

• Organizacijska vloga: e-učenje poudarja samostojno delo in učenčevo pobudo, kar pa ne pomeni, da jih prepustimo same sebi. Izobraževalec bi moral udeležencem pomagati, da razvijejo spretnosti, potrebne za samostojno organizacijo in izvajanje dela, kakor tudi nuditi podporo pri razvoju učnega okolja, kot je sestavljanje skupin, medsebojno spoznavanje itd. Naloge izvajalca tečaja so:
  • spremljanje dejavnosti tečajnikov;
  • osebni klic tistih, ki so predolgo nedejavni;
  • pomoč tistim, ki morajo nadoknaditi zamujeno;
  • določanje in uveljavljanje rokov;
  • organizacija dela na platformi (urejanje forumov za razprave, reševanje logističnih težav itd.).
• Družbena vloga: učenje je običajno družbena/družabna aktivnost, kot velja za naš tečaj. Temelji na komunikaciji. Zato je socializacija ena najpomembnejših funkcij vodje tečaja, s čimer popolne tujce pripravimo na učinkovito spletno komunikacijo in oblikujemo skupino posameznikov, ki se učijo drug od drugega. Varno in prijazno učno okolje udeležencem olajša, da si med seboj izmenjujejo lastna razmišljanja, izkušnje in znanje.

Izobraževalne metode pri poklicnem izobraževanju vključujejo učenje skozi pogovor, z reševanjem dejanskih problemov, spraševanjem, s prikazi strokovnjakov in s predavanji.

Proces pridobivanja določene spretnosti in kompetentnosti zahteva neke vrste proces poskusov in napak, ki je običajen za reševanje problemov v resničnem svetu.

Usmerjevalno poklicno poučevanje med drugim vključuje:

• Velik poudarek na delovnem mestu, ki zagotovi dejanski kontekst za učenje, v katerem se problemi obravnavajo v dejanskem kontekstu delovnega mesta.
• Spodbujanje praktičnih in interaktivnih pristopov k učnim aktivnostim, da se učencem omogoči, da uporabijo znanje in izvajajo interakcijo tako v smislu miselnih procesov kot izvedbe v okviru učenja.
• Dajanje priložnosti učencem, da sodelujejo in določajo svoje procese učenja in ocenjevanja.
• Stališče, da so učenci »soustvarjalci« novega znanja in spretnosti.
• Spoznanje, da so predhodne in življenjske izkušnje učencev odličen temelj za gradnjo novega znanja in spretnosti (čeprav lahko predstavljajo tudi omejitve). (Smith, P., Blake, D., 2005)

Poleg oblikovalca tečaja ima tudi izvajalec e-učnega tečaja nalogo, da zagotovi take pogoje v spletnem okolju.