V prejšnjem modulu smo govorili o virih za poučevanje, ki jih lahko razvijete sami. Vendar obstajajo tudi drugi načini.

Na internetu lahko najdete veliko izobraževalnih vsebin, ki so objavljena pod odprtimi licencami ter jih lahko uporabi vsak. Imenujejo se odprti izobraževalni viri (OIV) - Open Educational Resources (OER) https://en.wikipedia.org/wiki/Open_educational_resources. Glede na licenco, ki jo je izbral avtor, lahko vsak za lastne namene prosto uporablja, kopira, ureja in razdeljuje OIV. To olajša delo snovalcu tečaja, saj mu ni treba vlagati časa za razvoj tečaja; omogoča mu, da svoj čas porabi za razvoj dobrega didaktičnega projekta, in odstrani stroške nakupa določenih orodij.

Evalvacija spletnih virov

Glede na veliko količino virov na različno tematko, ki so dostopni na internetu, bi morali določeno pozornost nameniti kontroli kakovosti preden te podate uporaimo. Pred uporabo vsakega obstoječega gradiva bi morali preveriti:

• njihovo zanesljivost (ali veste, kdo je avtor; ali slednji pripada kakšni organizaciji);
• dovoljenja za uporabo in ponovno uporabo (ali imate dovoljenje za kopiranje, prilagajanje, spreminjanje in razdeljujevanje vsebine, ki so jih razvili drugi);
• njihovo razpoložljivost (ali lahko dostopate do virov, ne da bi ustvarili dodatne uporabniške račune oziroma potrebovali dodatno programsko opremo).

Premišljeno izbrani viri:

• pomagajo ohranjati ustrezno ravnovese med vsebino in aktivnostmi učencev;
• bodo preprečili, da bi prišlo do preobremenitve učencev z vsebino, ki pomeni samo z uporabo člankov in poglavij v knjigah, ki so potrebni za dokončanje vaje ali načrtovanje projekta.

Poskusite ohraniti ravnotežje med statično vsebino (besedilo in slike) in multimedijsko - to bo bolj razumljivo in privlačeno za učence.

Ponovna uporaba virov

Ko uporabljate OIV je priporočjivo, da vire lokalizirate. Lokalizacija pomeni proces, v katerem vzamemo obstoječ izobraževalni vir, razvit za en kontekst, in ga prilagodimo za druge kontekste. Ti konteksti so lahko, na primer, geografski, pedagoški, politični ali tehnični. Praksa lokalizacije obsega več kot le prevod gradiv v lokalni jezik ali zamenjavo fotografije, ki odraža določeno kulturo. Lokalizacija je bistven del procesa OIV – ponazarja raznolikost, odprtost in ponovno uporabnost.

Ne glede na to kje živite ali kaj učite, vsakič ko spreminjate odprta gradiva v skupni rabi za lastne potrebe, taka gradiva lokalizirate. Obstaja več razlogov, da učitelji in učenci lokalizirajo gradiva; npr. da so gradiva prilagojena posebenemu učnemu slogu ali stilu učenja, da upoštevajo kulturne razlike, da podprejo posebne pedagoške potrebe itd

Vsem tem primerom je skupna možnost prilagajanja gradiv za zadovoljitev edinstvenih potreb poučevanja in učenja. Proces OIV za lokalizacijo gradiv nas opolnomoči: tisti, ki gradiva uporabljajo, lahko slednje priredijo po lastni presoji. Gradiva iz repozitorija OIV, kot je OIV Commons, se razlikujejo od gradiv, ki jih dobimo od založnika. Gradiva OIV ponavadi spremljajo licence, ki nam dovoljujejo, da gradiva prilagodimo tako, da zadovoljujejo lokalne potrebe poučevanja in učenja. Večine gradiv založnikov se ne sme spreminjati.

Ko uporabljate gradiva iz repozitorija OIV, jih spreminjate in tako spremenjena v repozitoriju dajete v skupno rabo, izvajate proces OIV. Obenem gradiva lokalizirate za lastne potrebe in jih dajete v prosto souporabo drugim izobraževalnim delavcem in učencem po svetu. Z dajanjem svojih sprememb v souporabo v repozitoriju širite razumevanje, kako je bilo določeno gradivo prilagojeno [iz Connexions: https://cnx.org/content/m15222/latest].

Dajanje vaših virov v skupno rabo na spletu

Gradiva, ki jih ustvarite in delite z drugimi, so koristni viri za druge, ki jih lahko uporabljajo in nadgrajujejo. Ta gradiva pripomorejo k širjenju OIV, tako da ti prerastejo v trajnostno prakso, ki omogoča nadgradnjo oziroma prilagajanje.

Medtem ko ustvarjate gradiva za lastno uporabo v izobraževalne namene, si težko predstavljate, kako bi nekdo na drugem koncu sveta v drugačnih pogojih uporabljal vaše gradivo. Če pa med ustvarjanjem gradiv za namen dajanja v skupno rabo upoštevate naslednje namige, to olajša proces spreminjanja za naslednjo osebo, ki gradivo želi prilagoditi za lastno uporabo.