Sodelovanje je v učnem procesu zelo pomembno. Dviguje raven motivacije med učenci in spodbuja kritično razmišljanje, saj od učencev zahteva, da poiščejo skupne načine za izvedbo določene naloge ali rešitev določenega problema, da k reševanju problema pristopijo z individualnim delom in v sodelovanju z drugimi, da predstavijo rezultate in o njih kritično razpravljajo ter jih združijo in določijo splošne ugotovitve.

Skoraj vedno, ko imamo skupino ljudi, si ti izmenjujejo mnenja, ustvarjajo nove zamisli in pridobivajo nove spretnosti. Vedno izhajamo iz predpostavke, da skupinsko delo pomaga pri učenju (npr. reševanje problemov, boljše pomnjenje in ohranjanje znanja, večja produktivnost, ustvarjanje kompleksnih konceptov in sklepanje na višji ravni, prenašanje znanja, skupno oblikovanje definicij, poslušanje in analiziranje argumentov, izražanje lastnih stališč, razlaganje lastnega stališča, pogajanje o pomenu). Vendar skupinsko delo tudi oblikuje čustva z izboljšanjem medosebnih odnosov, z večjo podporo posameznikom, s pripisovanjem uspeha oziroma neuspeha nalogam, s spodbujanjem radovednosti, s povečano motivacijo in vključenostjo v učenje. Ravno tako se pri skupinskem delu razvijajo »operativne« spretnosti (razdelitev vlog znotraj skupine, določanje rokov, izpolnjevanje rokov, zagotavljanje, da so naloge narejene itd.). Značilne skupinske vaje med drugim vključujejo izdelavo finančnega načrta, pripravo priporočila ali poročila in določanje pravil itd.

Ker postajajo spretnosti skupinskega dela vse pomembnejše (npr. pri karieri), metode, ki temeljijo na sodelovanju (tudi prek spleta), omogočajo razvijanje ključnih »skupinskih« spretnosti, ki so povezane z vseživljenjskim učenjem. Ker je internet tudi družbeno omrežje, bi bilo mogoče lahko koristno izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja za razvoj dodatnih kompetenc.

Da bi zagotovili uspeh vaj na osnovi skupinskega dela, je pomembno, da člane skupine opremimo z znanjem o procesih in mehanizmih v skupini ter da skrbno pripravimo aktivnosti, gradiva in tehnologije v e-učnem okolju.

Ko oblikujemo skupinske vaje, je pomembno, da upoštevamo dinamiko skupine:

1. faza – sestava skupine: člani skupine novo obliko dela vidijo kot pozitivno, čeprav je lahko prisotnega še nekaj nelagodja glede »novosti«. Porajajo se številna nova vprašanja glede načina dela, nalog, pričakovanj, ocenjevanja itd. Skupina večino energije usmeri v določanje pravil sodelovanja, kar kasneje pripelje do pogodbe (več o tem najdete v nadaljevanju). Skupina se ne osredotoča na vsebino naloge ali vaje.

2. faza – težave in pritisk: v tej fazi skupina začne delati, da bi dosegla cilje, in jih po možnosti preverila (npr. ali so preveč ali premalo ambiciozni). Obstaja tveganje, da se pojavijo frustracije in konflikti, kakor tudi potreba po preoblikovanju izhodiščnih predpostavk in njihovi kritični presoji. To lahko pripelje do vzpostavitve in/ali preverjanja pravil ali norm.

3. faza – stabilizacija: počasi se skupinsko delo vzpostavlja, člani skupine so vključeni v delo, razpravljajo in izmenjujejo mnenja ter čutijo, da so vse bližje doseganju ciljev. V tej fazi skupina osvoji mehanizem sodelovanja, zaradi česar je produktivnost veliko večja.

4. faza – nenehen napredek: zadovoljstvo je prevladujoč občutek. Člani skupine se zavedajo svojih prednosti in slabosti pri delu, a obenem čutijo, da so doseženi rezultati več kot le vsota prizadevanja posameznikov. Vloge v skupini so jasnejše, razlike med posamezniki pa člani dojemajo kot dejavnik, ki spodbuja produktivnost.

5. faza – zaključek in predstavitev izidov: v tej fazi člani skupine izvajajo končni pregled dosežkov. To lahko spremlja občutek zadovoljstva ali neuspeha, zato se raven vključenosti v zadnjih fazah dela lahko razlikuje. V tej fazi bi se člani skupine morali zavedati, česa so se naučili.

Za vas kot moderatorja sta oblikovanje vaj in predvsem načrtovanje razumnih odgovorov v vsaki fazi skupinskega dela ključni dejanji za doseganje želenih didaktičnih ciljev. Ena od metod za organizacijo skupinskega dela je ustvarjanje skupinske pogodbe (pravil za delo v skupini, o katerih odločijo člani skupine). Poudarili smo, da je pri pripravi e-aktivnosti pomemben element interakcija med udeleženci tečaja, ki naj bi ustvarila občutek sodelovanja v skupini. Naloga moderatorja je vedno, da ustvari prijazno delovno okolje; včasih to pomeni načrtovanje rokov ali razdelitev vlog, če člani skupine tega niso sposobni narediti sami. Skupinske e-aktivnosti lahko vključujejo:

• študije primerov, analizo situacije, oblikovanje izdelka;
• opredelitev vlog v skupini;
• izvajanje skupne raziskave, ocenjevanje;
• sprejetje skupne odločitve, iskanje rešitve;
• ustvarjanje seznama nalog, aktivnosti in postopkov;
• skupna predstavitev izidov;
• itd.